Hidden Joomla Secrets

Check out this SlideShare Presentation:

Hidden Joomla Secrets

View more presentations from Brian Teeman.

Izšla je nova verzija Joomle - 1.5.10

Izšla je nova verzija popularnega sistema za upravljanje z vsebinami Joomla CMS - zadnja verzija je 1.5.10 (kodno ime Wohmamni).

Če uporabljate verzijo 1.5.9 ali starejšo verzijo, čimprej namestite najnovejšo različico Joomle!

Gre za varnostni popravek in razvijalci skupnosti zbrane okrog sistema za upravljanje z vsebinami (CMS) Joomla priporočajo takojšnjo nadgradnjo Joomle. Nova verzija prinaša 66 popravkov raznih hroščov (bugs) in dva varnostna popravka (security fixes).

Prenesite si najnovejšo verzijo Joomle:

• Joomla v1.5.10


• poiščite primeren paket nadgradnje za starejše verzije

Vir: http://www.joomla.org

Google se je odločil za ciljno oglaševanje

Google bo podatke o brskalnih navadah uporabnikov uporabil za spletno oglaševanje in s tem poskusil vsakomur prikazati oglase, ki ustrezajo njegovim interesom.

V skladu z v sredo napovedanim programom se bodo nekomu, ki pogosto obiskuje spletne strani o avtomobilih, prikazovali oglasi, povezani z avtomobili, tudi na straneh, ki v bistvu nimajo nič skupnega z avtomobili, poroča ameriška tiskovna agencija AP.

Začetek ciljnega oglaševanja v nekaj tednih

Tovrstno oglaševanje omogoča tehnologija, do katere se je Google lani dokopal s 3,2 milijarde dolarjev vrednim prevzemom spletnega oglaševalskega podjetja Doubleclick.

Določeni krogi so omenjenemu poslu nasprotovali zaradi varovanja zasebnosti, vendar pa je Googlu z nekaj truda kljub temu uspelo pridobiti zeleno luč od pristojnih regulatorjev.

Ciljno oglaševanje naj bi se začelo v nekaj tednih, sprva na Googlovem videoportalu Youtube in na tisočih drugih spletnih straneh, ki so vključene v Googlovo oglaševalsko mrežo.

To sta začela Yahoo in Microsoft

Google s tem sledi svojim največjim tekmecem, kot sta Yahoo in Microsoft, ki že prilagajajo oglase na podlagi preteklih dejavnosti spletnega uporabnika. Google je namreč do zdaj svoje oglase prilagajal le glede na iskalne zahtevke in splošno vsebino obiskane spletne strani.

Vendar pa Google pri varuhih zasebnosti s svojo usmeritvijo v ciljno oglaševanje na podlagi analize uporabnikovega obiskovanja spletnih strani povzroča več zaskrbljenosti kot drugi spletni velikani. To pa zato, ker mu je vodilni položaj na področju spletnega iskanja omogočil gradnjo velike podatkovne baze morebitno občutljivih informacij o tem, kaj ljudje iščejo na spletu.

Da bi utišal kritike in ugodil regulatorjem, je Google prilagodil svoj sistem tako, da lahko posameznik določi svoja področja zanimanja in se izogne določenim oblikam oglaševanja na spletni strani http://www.google.com/ads/preferences.

Vir: RTVSLO

Odslej obvezna hramba podatkov o internetnih komunikacijah

S 15. 3. tudi v Sloveniji stopa v veljavo obvezno shranjevanje prometnih podatkov o internetnih komunikacijah.

Podatki naj bi se shranjevali za 24 mesecev, vendar je v pripravi novela zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo to obveznost skrajšala na 12 mesecev.

Podatki, ki se hranijo, so podatki, potrebni za odkritje in prepoznanje vira in cilja komunikacije, podatki, potrebni za ugotovitev časa in trajanja komunikacije, podatki, potrebni za ugotovitev vrste komunikacije ter podatki, potrebni za ugotovitev opreme komunikacije. Med komunikacije pa sodi dostop do interneta, elektronska pošta in telefonija prek IP-protokola, so za STA pojasnili na ministrstvu za gospodarstvo.

V nobenem primeru se ne shranjuje vsebina komunikacije

Predvsem gre za podatke, kot so: uporabniško ime, telefonska številka, kadar je uporabljena za vstop v javno telefonsko omrežje, ime in naslov naročnika ali registriranega uporabnika, datum in čas pričetka izvajanje storitve, ter v primeru telefonije prek internetnega protokola tudi čas trajanja ali čas konca izvajanja storitve. V nobenem primeru pa se po navedbah ministrstva ne shranjuje vsebina komunikacije.

Podatke je obvezan shranjevati vsak operater omrežja in vsak ponudnik storitev, kadar ponuja storitve elektronske pošte ali telefonije prek internetnega protokola. V ta namen bodo operaterji in ponudniki storitev morali zagotoviti varno shranjevanje podatkov ter neizbrisljivo registracijo pri dostopu do teh podatkov. V Telekomu Slovenije, vodilnem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, so za STA potrdili, da so na izpolnjevanje omenjene obveze pripravljeni.

Obvezo zapoveduje evropska direktiva iz leta 2006

Pri tem se postavlja vprašanje, kako pa je v primeru, ko slovenski uporabnik interneta prek slovenskega ponudnika dostopa do interneta uporablja na primer elektronsko pošto Gmail, Hotmail ipd. Na ministrstvu odgovarjajo, da tudi za njih veljajo obveze shranjevanja podatkov, če le ponujajo svoje storitve uporabnikom znotraj Evropske unije, saj to ureja direktiva EU o shranjevanju podatkov.

Omenjeno obvezo sicer zapoveduje evropska direktiva iz leta 2006 o hrambi podatkov, pridobljenih ali obdelanih v zvezi z zagotavljanjem javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ali javnih komunikacijskih omrežij. Ta direktiva je bila v slovenski pravni red uvedena z novelo zakona o elektronskih komunikacijah, ki je bil sprejet 28. novembra 2006 ter je pričel veljati 27. decembra 2006.

Sporen je rok hrambe

Podatki naj bi se shranjevali, kot omenjeno, za 24 mesecev, vendar je v pripravi novela zakona o elektronskih komunikacijah, ki bo to obveznost skrajšala na 12 mesecev. Predlog sprememb zakona o elektronskih komunikacijah je sicer na ministrstvo posredoval tudi informacijski pooblaščenec. Ta predlaga, da se rok hrambe - med drugim ob upoštevanju načela sorazmernosti kot temeljnega načela varstva osebnih podatkov - skrajša na šest mesecev oziroma na največ 12 mesecev.

Kot je za STA pojasnil namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič, je po primerjalnem pregledu stanja po drugih državah trenutni rok hrambe predolg, saj so se vse države z izjemo Italije in Irske odločile za krajši rok hrambe, kot ga dopušča omenjena evropska direktiva.

Daljši rok hrambe predstavlja tudi večje možnosti za zlorabe

Informacijski pooblaščenec je mnenja, da dolgotrajnost in manjša učinkovitost izvajanja predkazenskih in kazenskih postopkov ni argument, ki bi upravičeval daljši rok hrambe, kot si ga je izbrala večina držav članic EU. Ne gre zanemariti tudi stroškovne vidike tako dolgega roka hrambe podatkov, ki jih morajo nositi operaterji, ki za to niso kompenzirani s strani države in so tako posredno prisiljeni financirati slabšo učinkovitost organov pregona.

Daljši rok hrambe predstavlja tudi večje možnosti za zlorabe in s tem nezakonite posege v zasebnost posameznikov, še dodaja pooblaščenec. Ob upoštevanju dejstva, da so stroški, potrebni za zagotovitev resnično varnih rešitev za shranjevanje podatkov, za operaterje vsekakor visoki, namreč obstaja še večja teža na možnostih za zlorabe, če se operaterji odločijo za cenejše in manj varne rešitve.

Tovrstni podatki so namenjeni izključno organom pregona, sodišču in Sovi

Rok hrambe je tako z vidika sorazmernosti, možnih zlorab in stroškov eden izmed odločilnih faktorjev, zato je zelo pomembno, da rok hrambe ni prekomeren, poudarja Tomšič.

Po pojasnilih ministrstva so tovrstni podatki sicer namenjeni izključno organom pregona, sodišču in Sovi. Slednji pa jih pridobijo lahko le na način, ki ga določa zakon, običajno gre za sodno odločbo. Nadzor, ki naj bi preprečeval morebitne zlorabe, izvaja informacijski pooblaščenec.

Doslej so bili operaterji, kot je znano, dolžni shranjevati le podatke o storitvah govorne telefonije. Shranjujejo se podatki o viru in prejemniku komunikacije ter morebitnih preusmeritvah. Pri tem se shranjujejo podatki o naročniku ali registriranem uporabniku, telefonske številke ter čas začetka in konca ali trajanja komunikacije. Podatke morajo shranjevati vsi operaterji telefonije za obdobje 24 mesecev.

STA

Foto: Reuters

Vir: Siol.net

Spletne skupnosti uporablja 35 odstotkov slovenskih uporabnikov spleta

iPROM je objavil izsledke raziskave o uporabi spletnih skupnosti* med slovenskimi uporabniki interneta, ki jo je opravil skupaj z raziskovalno družbo Valicon. Med uporabniki interneta je najbolj poznano družabno spletno omrežje Facebook, ki ima tudi največ članov. Med slovenskimi spletnimi skupnostmi vodi portal Mojvideo.com. Kar 35 odstotkov slovenskih uporabnikov spleta je včlanjenih v vsaj eno družabno spletno skupnost.

Največjo prepoznavnost med slovenskimi uporabniki interneta ima Facebook, saj ga pozna kar 82 odstotkov vprašanih. Na drugem mestu je slovenska skupnost Frendiinflirt.com. Pozna jo 75 odstotkov anketirancev. Sledita ji Netlog z 68-odstotno in MySpace z 59-odstotno prepoznavnostjo. Peterico najbolj poznanih spletnih skupnosti zaključujeta slovenski družabni spletni strani Zmenkarije in Ona-on.com. Obe pozna 53 odstotkov slovenskih uporabnikov interneta.

Slika 1: Poznavanje tujih in domačih spletnih skupnosti

(Vir: iPROM, Valicon, spletna raziskava, januar 2009, n = 1168)

Raziskava je podala tudi ocene števila članov posamezne spletne skupnosti. V vsaj eno je včlanjenih 35 odstotkov oziroma približno 400.000 slovenskih uporabnikov spleta. Največ članov imata Facebook (230.000 članov) in Netlog (210.000 članov), sledi MySpace s 56.000 člani, takoj za njim pa je že prva slovenska skupnost Mojvideo.com z nekaj več kot 52.000 člani. Vijavaja.com ima med slovenskimi uporabniki 44.000 članov, Frendiinflirt ter Ona-on.com pa vsaka po 40.000 članov.

Slika 2: Članstvo v spletnih skupnostih

(Vir: iPROM, Valicon, spletna raziskava, januar 2009, n = 1168)

Po številu dnevnih obiskov vodi Facebook, ki ga dnevno obišče 74 odstotkov članov (22 odstotkov članov je vpisanih ves čas, ko imajo vklopljen računalnik). Člani Facebooka imajo v svojem omrežju v povprečju 57 kontaktov, povprečen obisk članskih strani pa traja 24 minut. Največjo domačo spletno skupnost Mojvideo.com vsak dan ali pogosteje obiskuje 67 odstotkov članov (28 odstotkov jih je vpisanih ves čas, ko imajo vklopljen računalnik), povprečen obisk traja 38 minut, vsak uporabniki pa ima v povprečju 36 stikov.

Med tujimi in domačimi spletnimi skupnostmi obstaja zanimiva razlika. Uporabniki tujih spletnih skupnosti člane lastnih omrežij v večji meri poznajo tudi osebno (na Facebooku kar 92 odstotkov, na Netlogu 71 odstotkov in na Myspacu 61 odstotkov), medtem ko uporabniki slovenskih spletnih skupnosti svojih stikov ne poznajo osebno (78 odstotkov uporabnikov Mojvideo.com, 66 odstotkov uporabnikov Vijavaja.com in 65 odstotkov uporabnikov Frendiinflirt svoje stike pozna predvsem virtualno).

Večina članov slovenskih spletnih skupnosti je mlajših od 24 let. Med njimi prevladujejo dijaki in študentje, med osnovnošolci je stopnja uporabe nekoliko nižja. V spletne skupnosti je včlanjenih nekoliko več žensk (54 odstotkov) kot moških (46 odstotkov).

Raziskava o uporabi spletnih skupnosti med uporabniki interneta pri nas je bila izvedena januarja 2009 s spletno anketo (metoda CAWI), na katero je odgovorilo 1168 uporabnikov interneta. Rezultati raziskave so reprezentativni za slovensko populacijo uporabnikov interneta.

*Spletne skupnosti so spletne strani, ki združujejo ljudi s podobnimi zanimanji in/ali dejavnostmi. Uporabnikom na številne načine omogočajo medsebojno interakcijo.

Vir: Iprom

Google pripenja drugače

Razvijalci podjetja Google so v spletnem poštnem odjemalcu GMail spremenili vmesnik za pripenjanje datotek k vašim poštnim sporočilom, ki sedaj omogoča izbiranje in pripenjanje več datotek hkrati, ter vpogled v potek procesa prenosa datotek.

Sprememba je navzven zelo subtilna, navznoter pa korenita, saj je tehnološko ozadje tega procesa povsem spremenjeno. Pri tem so namreč izkoristili dobre lastnosti vtičnika Flash, s pomočjo katerega je omenjena funkcionalnost tudi izvedena. Kot se za Google spodobi, so ta vmesnik vključili zelo transparentno, zato ga morda mnogi uporabniki sploh niso opazili, njegovo delovanje pa je samo po sebi dokaj samoumevno. Omenjeni način prenosa datotek s pomočjo Flash vtičnika so uporabili že mnogi razvijalci, sedaj pa jim je končno sledil tudi Google. Pohvalno.

Vir: Računalniške novice

Hotmail z neomejenim prostorom za e-pošto

Vodilni svetovni proizvajalec programske opreme Microsoft je kot novost pri svoji spletni storitvi Windows Live Hotmail predstavil neomejen prostor za shranjevanje elektronske pošte.

Spletna storitev Windows Live Hotmail zagotavlja e-pošto 400 milijonom aktivnih uporabnikov. Prostor za shranjevanje se prilagaja uporabnikovim zahtevam, kar omogoča shranjevanje vseh elektronskih sporočil ne glede na njihovo velikost, pojasnjujejo v Microsoftu in hkrati dodajajo, da bo uporabnik v primeru nenadnega prekomernega povečanja glede na preteklo uporabo prejel elektronsko sporočilo z napotki za racionalno rabo.

Storitev bo združevala različne e-poštne računa

Microsoft načrtuje tudi novo funkcionalnost, s katero bo storitev Live Hotmail na enem mestu združevala različne e-poštne račune, kot so Gmail, AOL in Yahoo. Prav tako storitev Windows Live Hotmail vključuje prenovljen koledar, ki omogoča enostavnejše izmenjevanje koledarjev z drugimi uporabniki, naročanje na več koledarjev in dostop do koledarja z odjemalcem Microsoft Outlook.

Vir: Siol.net